Kako do manjše porabe zraka

Najprej naj te pomirimo in potolažimo, varnost je na prvem mestu in v kolikor imaš večjo porabo zraka, jo pač imaš, zato ti svetujemo, da si pred potopom raje izbereš večjo jeklenko. Ljudje smo si različni in mati narava je vsakega od nas obdarila z unikatnim darom. Ljudje s počasnejšim metabolizmom bodo načeloma porabili manj kisika. Manjši potapljači porabijo manj energije za plavanje v primerjavi z večjimi, kar posledično pomeni tudi manjšo porabo zraka. Tudi če je vaša poraba zraka zelo majhna, se bo vedno našel nekdo, ki ga bo porabil še manj. 

Ne glede na naravne in fizikalne zakonitosti lahko vsak od nas zmanjša in izboljša porabo zraka. Preveliko porabo zraka lahko potapljači v veliki večini pripišemo naslednjim trem dejavnikom:

• povečanemu nepotrebnemu naporu. Povečan napor pomeni povečano porabo energije, kar pomeni tudi večjo porabo zraka. Večja poraba zraka je posledica hlastanja organizma po kisiku, saj je kisik nujno potreben za pretvarjanje kalorij v energijo. To pomeni, da vsako nepotrebno naprezanje pomika kazalec na manometru bližje rdečemu polju. Več matranja, manj barov :-)
• neučinkovitemu dihanju. Nekateri potapljači mislijo, da lahko s plitvim dihanjem zmanjšajo porabo, kar pa povzroči popolnoma nasproten učinek. Plitvo in nepravilno vdihavanje in izdihavanje pomeni, da z vdihom ne vnesemo dovolj sveže količine kisika v pljuča. Poleg kisika ponovno vdihnemo tudi nepopolno izdihnjen oglikov dioksid, kar pripelje do hitrejše potrebe po ponovnem vdihu. 
• nepravilnemu delovanju druge stopnje. Zaradi slabo vzdrževane opreme ali neprestanega uhajanja zraka, ki je posledica otrdelih tesnil. Pokazatelj tega je pogosto sprožanje druge stopnje v takoimenovani "free-flow",

Poleg zgoraj naštetih dejavnikov, ti ponujamo 18 nasvetov za daljše in mirnejše potope. 

Zakrpaj vse luknje

Tudi najmanjše odtekanje zraka, še tako majhni mehurčki iz prve stopnje, inflatorja ali drugje lahko povečajo porabo zraka. Ste prepričani, da tudi vam ne uhaja zrak? Za boljši občutek vprašajte sopotapljača in se za vsak slučaj prepričajte. Prevelika ali premajhna maska, je prav tako lahko problem. Večkratno izpihavanje vode iz maske močno poveča porabo zraka, prav tako pa poveča stopnjo stresa, kar vpliva na povečano frekvenco vdihov. 

Več se potapljaj

Neizkušeni potapljači oziroma potapljači, ki se ne potapljajo redno, so znani po tem, da lahko zelo hitro porabijo zrak. Razlog tiči v anksioznosti. Nervoza, strah, občutek utesnjenosti je popolnoma razumljivo stanje. Telo potapljača, ki nima izkušenj ali pa se že dolgo ni potapljal, bo odreagiralo podobno, kot bi bili ogroženi. Povišan srčni utrip, hitrejše dihanje, vse telesne funkcije so pripravljene za boj ali beg. Rezultat je velika cirkulacija zraka skozi naša pljuča, ki pa se ne uporabi učinkovito in se zgolj "odvrže" v vodo. 

Podoben občutke doživljajo tudi izkušeni potapljački, ki se ne potapljajo redno. V kolikor ne greste pod vodo skoraj vsak teden, je potop za vaše telo nekaj ne povsem naravnega in bo ta aktivnost tako tudi sprejeta. Drugače povedano, več kot se boste potapljali, bolj bo za vas to naravno. 

Ne ustavi se pri začetnem tečaju

Ne glede na to, na katero potapljaško stopničko boste stopili po začetnem tečaju potapljanja, bo vaša samozavest prav zagotovo zrastla. Z vsakim potopom in novim osvojenim potapljaškim znanjem se boste počutili bolj samozavestne in sprošene, kar bo seveda pripomoglo k manjši porabi zraka. Kot enega izmed tečajev vam priporočamo nadaljevalni tečaj Padi AOWD ali pa tečaj iz plovnosti Padi Peak Performance Boyancy. Tečaj iz plovnosti bo z optimalno obtežitvijo poskrbel za boljšo plovnost, katera bo imela hkrati pozitivne učinke na vašo porabo zraka pod vodo. Predstavljajte si, kako brezskrbno drsite skozi vodo kot riba, vašo plovnost pa uravnavate s pljuči in manjšo korekcijsko uporabo kompenzatorja plovnosti.

Več spanja, manj ponočevanja

Na potop pridite sveži in spočiti. Slabo počutje in utrujenost povzroča stres. Če greste na potop utrujeni, bo vaše telo podvrženo večjim naporom kot sicer. Tudi potapljanje s seboj pripeljanim mačkom (pa s tem ne mislimo na štirinožno kosmato kepo, temveč posledico prekomerno zaužitega alkohola prejšnji večera) predstavlja stres. Tudi če se zjutraj počutite dobro, lahko alkohol in druge "substance" močno vplivajo na vašo psiho. Zato ne pozabite; telo bo počelo to, kar mu bo velel vaš um. 

Ne zamujajte

Nihče ne mara zamudnikov in tudi pri potapljanju jih nihče ne mara. Vsakič ko zamujate na potop ste poleg jeznih pogledov sopotapljačev podvrženi stresu, ki ga povzroči hitenje in poizkus nadoknadenja izgubljenega časa. Hitenje povzroči zadihanost in v kolikor se ne uspete pomiriti, se bo ta zadihanost prenesla tudi v čas potopa in bo prispevala k večji porabi zraka pod vodo. 

Ne hitite

Cena, ki jo plačate za hitro plavanje pod vodo, je morda večja kot si mislite. Energija je eksponentna funkcija, ki je proporcionalna kvadratu hitrosti. Sledite? Kaj to pomeni v praksi; plavanje z dvakrat večjo hitrostjo kot je potrebno pomeni štirikrat večjo porabo energije in zraka. 

Ne bodite lovec na globine

Pa smo zopet pri fiziki. Ker mora naš regulator dovajati zrak pod istim pritiskom kot je pritisk okolja, mora na globini 10 metrov (2 bara) iz jeklenke z zrakom vzeti dvakrat več zraka za en vdih, kot bi ga potreboval na površju. Na globini 30 metrov (4 bare) regulator iz jeklenke vzame za en vdih dvakrat več zraka kot na globini 10 metrov oziroma štirikrat več kot na površini. Izračuna sta fizikalni dejstvi, na katera ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na izbiro globine in na čas, ki ga tam preživimo.

Optimalna obtežitev

Če ste preobteženi, boste pod vodo morali bolj napihniti kompenzator plovnosti, da boste dosegli nevtralno plovnost. Napihnjen kompenzator je večji, kar pomeni, da pod vodo ustvarja dodaten upor, kateri oteži plavanje in pripomore k povečani porabi energije in posledično zraka. 

Štirje dodatni kilogrami se morda ne zdijo veliko, vendar štirje dodatni kilogrami pomenijo 4 litre zraka kot protiutež, s čimer dosežete nevtralno plovnost. To je tako kot da bi optimalno obteženi pod vodo s seboj nosili štirilitrsko plastenko polne vode. 

Poskrbite za pravilno lego

S pravilnim položajem telesa pod vodo boste porabili manj energije in boste lažje drseli skozi vodo. V horizontalnem položaju glava in ramena v vodi ustvarijo tunel skozi katerega potuje telo. Veliko potapljačev plava v nekakšnem vertikalno diagonalnem položaju, pri čemer se ustvarja dodaten upor. V kolikor ste eden izmed teh potapljačev, se poskušajte poigrati s položajem in lego uteži. Razlog je lahko tudi preobteženost, kar pomeni da obtežitev potiska spodnji del telesa k tlem, zrak v kompenzatorju pa dviguje zgornji del. 

Nevtralna plovnost

Nevtralna plovnost je vedno ključnega pomena. Če ste preobteženi ali pa tudi premalo obteženi, boste neprestano ta višek ali manjko poskušali nadomestiti z močnejšim plavanjem, da boste lahko obdržali željeno globino in smer. Z nevtralno plovnostjo se boste lahko resnično posvetili potapljanju in uživali v vsakem trenutku. 

Zmanjšajte upor

Ljudje smo nerodni na suhem, kar pomeni, da se nerodnost pod vodo samo še poveča. Ribe in ostali podvodni prebivalci so za razliko od nas ustvarjeni za gibanje pod vodo. To pomeni, da je njihova koža gladka in telesa nimajo dodatnih, ovirajočih okončin. Kot potapljači imamo na sebi veliko različnih pripomočkov, ki povečujejo upor in zmanjšujejo našo okretnost. 

Prilagotite svojo opremo namenu in okolju. Zmanjšajte število in količino različnih pripomočkov, ki visijo na jopiču, poskrbite, da inštrumenti ne visijo, ampak so skrbno pripeti na jopič, cevi pa pospravljene. 

Gibajte se učinkovito

Roke imejte čim bližje telesu in jih ne uporabljajte za plavanje. Vsak nožni zaveslaj naj šteje. Zaveslaji naj bodo kratki in učinkoviti, noge pa druga ob drugi, toliko kot vam dovoljuje širina plavuti. Kratki in hitri zaveslaji so veliko bolj učinkovi kot široki in dolgi. 

Dihajte globoko

Vsak dih, ki ga naredite pod vodo mora šteti. S plitvim vdihom, kisik v mešanici zraka ne doseže pljuč in s tem tudi ne preide v kri. Po vsakem plitvem in neizkoriščenem vdihu se bo potreba po vdihu pojavila hitreje, saj telo ne bo prejelo zadostne količine kisika. S plitvim dihanjem, se bo povečala tud frekvenca vdihov in s tem tudi poraba zraka, ki ne bo maksimalno izkoriščen. 

Poskušajte izkoristiti vsak vdih, ki naj bo umirjen in globok. Z globokim vdihom boste poskrbeli, da več svežega zraka doseže vaša pljuča oziroma pljučne mešičke. Alveoli so prostor v pljučih, kjer pride do izmenjave plinov. Bolj ko jih napolnimo s svežim zrakom, boljša in bolj učinkovita je izmenjava. To pomeni, da se iz vdihnjenega zraka absorbira kisik in ob izdihu sprosti neuporaben ogljikov dioksid. 

Enako pomembno je, da po globokem vdihu tudi globoko izdihnemo. Z izdihom iz pljuč in dihalnih poti odstranimo tako imenovan "mrtvi zrak" oziroma ogljikov dioksid. V primeru nepopolnega izdiha se bo "mrtvi zrak" pomešal s svežim zrakom in s tem osiromašil mešanico svežega zraka, kar bo pripeljalo do hitrejše potrebe po ponovnem vdihu. 

Dihajte počasi

Ali ste vedeli, da je pod vodo tudi dihanje napor? Z vsakim vdihom in izdihom izvajate zelo naporno opravilo. Pod vodo je zrak namreč na voljo preko dihalnega aprata ali  regulatorja, ki deluje po principu dovajanja zraka na zahtevo oziroma "on demand". Globje gremo, večji je pritisk in večja je gostota zraka, za to je zelo pomembno, da je naše dihanje pod vodo umirjeno, počasno in globoko. Hitro, plitvo in ne kontrolirano dihanje lahko izzove občutek dušenja, paniko in pripelje celo do izgube zavesti. Zaradi povečane gostote zraka lahko hitro dihanje primerjamo s sesanjem milkshake napitka skozi slamico. V kolikor to počnemo počasi bo napor manjši in izkoristek večji. 

Zato poskušajte vdihniti globoko in počasi, tako, da napolnite cela pljuča. Izdih naj bo prav tako dolg, počasen in umirjen. S tem boste dosegli boljšo izmenjavo odpadnega zraka s svežim zrakom, kar pomeni boljši izkoristek vdiha in manjšo porabo energije.

Investirajte v dihalni aparat

Redno servisirajte regulator na podlagi priporočil proizvajalca. V kolikor razmišljate o svojem prvem regulatorju ali zamenjavi, se splača investirati malo več denarja. Pred nakupom se posvetujte s svojim inštruktorjem ali prodajnim svetovalcem v izbrani trgovini s potapljaško opremo. Testitanja so pokazala, da obstaja tudi do 3x razlika v lahkotnosti dihanja med posameznimi regulatorji različnih proizvajalcev. Lahkotnost dihanja pomeni manjša obremenitev, manjša poraba energije in večji izkoristek kisika v mešanici vdihnjenega zraka. 

Poskrbite za fizično kondicijo

Dve osebi se povzpneta po stopnicah v 2. nadstropje hiše. Na vrhu prvi diha normalno, drugi  pa hlasta za zrakom, njegovo dihanje pa je hitro in neenakomerno. Hitro dihanje na površini omogoči telesu, da pridobi in zadosti povečano potrebo po kisiku. Ta potreba se zadosti, vendar se hkrati ustvari ogromno izmeta, saj zaradi hitrega dihanja ne more priti do učinkovite izmenjave plinov v pljučih.

Med potapljanjem nimamo na voljo neomejene količine zraka, ki bi s hitrim in nekotroliranim hlastanjem, zadovoljilo našo potrebo po kisiku. Prav tako je zaradi povečane gostote zraka naše dihanje še dodatno oteženo, hitro dihanje pa povzroči zgolj nekontrolirano in neučinkovito porabo zraka. Potapljač, ki skrbi za svojo fizično kondicijo se bo počasneje zadihal in bo lažje kontroliral svoje dihanje. 

Ohranite telesno temperaturo

Ali ste vedeli, da je tudi topla voda mrzla in da plavanje v vodi, hladnejši od 35 stopinj Celzija, močno znižuje našo telesno temperaturo? Telesna temperatura je energija, ki jo proizvaja naš metabolizem s pomočjo kisika. Mraz prav tako povzroča psihični stres, ki ga le redko zaznamo in se izraža kot pospešeno dihanje. 

Sprostite se in uživajte

Prav gotovo vas je na koncu potopa že kdo vprašal, koliko zraka ste porabili in vašo porabo primerjal s svojo oziroma porabo ostalih potapljačev. Gre za nekakšno večno tiho tekmovanje, ki ga mnogi potapljači povezujejo z nivojem potapljaškega znanja. Vsak si želi, da bi porabil manj zraka kot njegov potapljaški "buddy", kar pa povzroča nepotreben stres, ki ustvarja nasproten učinek - stres pospeši dihanje in poveča porabo zraka. 

Na povečano porabo zraka torej vpliva več dejavnikov. Na nekatere lahko vplivamo in jih odpravimo, na nekatere ne. Najbolj pomembno je, da se zaradi tega ne obremenjujete! V kolikor želite zmanjšati porabo zraka med potapljanjem, začnite postopoma. Najprej zmanjšajte obtežitev, poskrbite za optimalno plovnost, ohranjajte fizično kondicijo, plavajte počasi, predvsem pa uživajte in se ne obremenjujte s preveliko porabo.